1. |
Druga sobota
03:44
|
|||
Svet je, kot na VeHaEsu.
Ni pravih barv, ni pravih ljudi.
Oblaki sap pred obrazi.
Vsi imajo zrcalne oči.
Zavrtiš se, in svet se vrti.
Stečeš, in tudi steče svet
To je sobota.
To je sobota praznih ljudi.
To je sobota.
To je sobota praznih ljudi.
Ob dolgem mostu
vitke postave
semaforjev,
teh pevcev noči.
Deviški kori,
namesto spečih ptic.
Ali boš skočil?
Ali boš skočil?
Ali boš skočil?
Ali boš skočil? Ne.
To je sobota.
To je sobota praznih ljudi.
To je sobota.
To je sobota praznih ljudi.
Ljudje strme
pripeljejo mimo.
Zapreš/odpreš
zrcalne oči.
Svet je slabo
napisana zgodba.
Svet se skrije
za platnice knjig.
To je sobota.
To je sobota praznih ljudi.
To je sobota.
To je sobota praznih ljudi.
Naslednji teden
ne bo več sobote.
Jutri zjutraj
bo konec noči.
|
||||
2. |
Družina lokalne veljave
04:38
|
|||
Družina lokalne veljave
prireja zabave ob torkih.
Družina brez disonance
vodi inštance, pušča pečat.
Družini se ne zameri,
da si vseh dveri vnaprej ne zapreš.
Saj namreč družina v imenu spomina
vestno preverja tvoj potencial.
Prva družina ni zadnja družina.
Druga družina ji diha za vrat.
Družine primat že še mine.
Če drug ne, jih zrine druga svojat.
Družina degenerira,
ko okupira svoj kalifat.
Družina sreba ljudi
in srka kri ob nedeljskem kosilu.
Družina privleče na dan
prava občutja. Prave ljudi.
Mati družine srepi.
Česar mi niso dali, dvakratno povrnem, pravi.
O, da sem zet te družine.
Vnukov jim dam!
O, da se me družina oprime,
dvignem jih kvišku, vse do neba.
Družina ubrano poglablja rano,
koplje globoko v svoj vrat.
Družina določa trend in mandat
in omogoča menjanje gat.
Družina se druži, da kaj zasluži,
pride pa tudi na ključne dogodke.
Družina ima, kot prava družina,
svoj leitmotiv -
Prva družina ni zadnja družina.
Druga družina ji diha za vrat.
Družine primat že še mine.
Če drug ne, jih zrine druga svojat.
Družina se ve le, ko se se sme,
opravlja potrebo.
Družina drži stanje stvari
na svojih prsih.
Družina, požri me, pogoltni,
mlado meso sem, virilen komad.
Ko se ne razplajam, vas milim, razvajam.
Vse za korak na protektorat.
Družina veselo parazitira,
vmes pa frazira o skupnem, o nas.
Družina, skupaj končajmo večer,
klavrno.
Lizal bom. Ljubil. Obljubljal.
Zapil.
O, da sem zet te družine.
Vnukov jim dam!
O, da se me družina oprime,
dvignem jih kvišku, vse do neba.
Družina, požri me, pogoltni
mlado meso sem, virilen komad.
Ko se ne razplajam, vas milim, razvajam.
Vse za korak na protektorat.
|
||||
3. |
Status kva
04:31
|
|||
Zredil sem se. V salo
je svetlo vpisan svet.
V njem so jutra, ko mi je žal
in noči, ko mi ni.
V mojem salu je up:
ko se zagledam se zdrznem
tuj sem si.
Glavo imam zamaščeno,
žaltavo. Loj se cedi,
prazen, vsakdanji loj,
jalov loj ugodja.
Status kva.
Zredil sem se - vase.
Nehal sem si smrdet.
Dni si krajšam. Zavidam
tistemu sebi, ki bi naj bil.
Kes ni bes,
kes je kis,
kes je skomina.
Nehal sem si smrdet.
Status kva.
Vzamem, kjer dobim.
Zakopljem.
Drkam, da zaspim.
Plešem ne,
pijem ko lahko.
Status kva.
|
||||
4. |
nekaj:53
01:35
|
|||
Svoja jutra
testiram
za svet.
Pozitivno.
Dvojni agentje so
za polovični delovni čas;
paravojaška enota
za polovični delovni čas.
Moja jutra živijo
svoja življenja.
Zvita jutra imam,
vešča večerov,
ne zbude me če spim,
ne uspavajo bde.
Jutra me sanjajo drobec
drobca
in me pričakajo:
rasem ob kavi in vitaminih,
voda v obraz izmije vonj.
Jutra peroč (možgane,
vesti)
čakajo v zasedi
na sledi.
|
||||
5. |
Ko svet spi
04:01
|
|||
Ukradene ure zamenjam
za tvoje telo.
Vmesne trenutke sreče
za toplo meso.
Bitje srca zastavim
za rahel dreget.
Zlagane besede razmečem
v zadihan šepet.
Še danes, če čas se ustavi,
bom samo tvoj
in ti samo moja, edina,
edina nocoj.
Ko jutri spet pride,
okruten,
pa pojdem drugam,
iz najine postelje tople
v mrzel vsakdan.
Srečen sem samo s teboj,
srečna sva samo nocoj,
srečava se v temi,
ko svet spi.
Znova sva eno, objeta,
en ples in en krik.
En sunek, en vdih, ena volja,
en samcat dotik.
Zagrizi v ramo, polnočna,
utišaj vzdihljaj.
Skrij se v objem, saj ne dam te
še jutru nazaj.
Eno sva samo nocoj,
eno sem samo s teboj,
eno, vedno v temi,
ko svet spi.
Srečen sem samo s teboj,
srečna sva samo nocoj,
srečava se v temi,
ko svet spi.
|
||||
6. |
||||
Pesem o spancu,
razsuti tovor zavesti,
drobci šepetov,
gole slike iz pobarvank;
zlovešče racamo v jutri,
mesta bežijo mimo naših oken
(kakor sanje,
mesta bežijo
kakor laskavi cigani).
Nekaj besed je ušlo:
sanjavci, ki živijo ob mrzlih oknih
žužljavci izpod težkega kamenja;
mrtvi rokavi drobnih zapestij,
ki sem jih rad poljubljal.
soncokazi, nikoli niso v senci
polipoliti, njih je vedno dovolj
kremenoslovci, specialisti za kamen
koliščoljubi, že davno izumrli
misližerke, te vladajo svetu
kleptofobi, ki vračajo in vračajo
sonjevci, ti so odločno za sonje
miliresni, ki vračajo smisel
malkontinentke z avstralskim potnim listom
slogavropodi, ogrožena vrsta
klistiramnestre, pripravljene za vse
ozkogrlenci, mimo njih ne moreš
energopešci, oni že vedo, zakaj
merojemalke, ki se povedo
antavtorji, polni presnih pesmi
kultožerji, v frakih in kravatah
spregoljubi, ki se vlačijo tjavdan
ritikazke v joga opravah
mestobori, ki ni njihov večer
sanjedrobi, zbude te, ko ravno padaš
Mesta dihajo, kašljajo, pljuvajo,
poletni smog razpre nozdrvi ulic,
zgradbe razstopijo, vse
zgradbe tega sveta so zapustile mesta.
Vse besede tega sveta so mi ušle iz glave.
Pesem o spancu čaka, da se vrnejo;
sanje čakajo, da se vrne
mrtvi tovor zavesti.
|
||||
7. |
||||
Kaj storiš,
ko lahko storiš
karkoli?
Plešeš, poješ?
Si slaven, bogat?
Tat?
Strmiš, molčiš?
Prežiš?
Fukaš?
Bridko smrt?
Ali visiš,
obešen,
stegnjen,
spraznjen,
sprijaznen?
Kdo si,
ko si lahko
kdorkoli?
Richard Branson?
Che Guevara?
Tista, zadnjič,
kdorkoli
drug?
Kaj si,
ko si lahko
karkoli?
Gre za isti trik, kot pri Aladinovi svetilki:
duh izpolni vse želje, razen želje za več želja;
ali pa pri Mefistu,
le da je našhudič zmačkan, zmečkan.
Že davno ga nadomeščamo
(prosimo, stopite k sosednjem okencu)
(v sosednjo smrt).
Kaj počneš,
ko pokaš
od početja?
Kdo si, nihče,
ko si vsi,
vse?
In komu.
|
||||
8. |
Vzela in dala
04:05
|
|||
Vzela si mi tri vonjave:
svojo sobo, svoj vrat, svoje ime.
Zdaj so spomin,
ti bodi vsaj pesem.
Bodi vsaj pesem,
če nisi srce.
Vem še, kako si dišala
k meni privita.
Vem še, kako so dišali
mokri lasje.
Vem še, kako si dišala
med stegni skrita.
Tvojih usten na svojih
spominjam se še.
Nasmeh svoj, svoj vzdih,
njiju si vzela
za vedno s seboj,
ko si odšla.
Z dneva sta v dan mi
vse manj in manj blizu,
manj se spominjam drhtenja
in ljubljenja.
Ni me bilo, vem,
kjer si iskala.
Nisem prišel, vem,
ko bil je čas.
Nisem te vzel,
ko si se dala.
Zdaj mi polziš
skozi prste kot prah.
Vzela si mi tri vonjave:
svojo sobo, svoj vrat, svoje ime.
Zdaj so spomin,
ti bodi vsaj pesem.
Če že polziš
skozi prste kot prah.
|
||||
9. |
Živel je mož
03:30
|
|||
Živel je mož, imel je psa.
Lepo, lepo ga je redil.
A pes mu ukrade kos mesa.
Zato se mož je izgubil.
Kje je ta mož, ki bi naj bil?
Kdo ga je v temi umoril?
Kje sta njegova prašnika?
Tako, tako bi rad bil živ!
Besede besede besede.
To bo ostalo?
To je malo.
Besede. To bo ostalo.
Ropotalo.
Se kričalo.
Živel je mož, imel je čas.
Lepo lahko bi se odločil.
Živel je mož, imel je moč.
Lahko bi s sabo se soočil.
Lahko skočil
se namočil.
Besede besede besede.
To bo ostalo?
To je malo.
Besede. To bo ostalo.
Ropotalo.
Se kričalo. Se kričalo. Se kričalo.
|
||||
10. |
DDD-DDD
01:07
|
|||
ddd – ddd
ddd – ddd
mzk – omg
nsk – omg
npk – wtf
zu ji k – wtf
grr – grr
grr – grr
mzk – fml
npk – fml
nsk - lol
du rs – omg
fu rs – wtf
n3l – afk
n3l – afk
ddd – lol
ddd – ftw
itd - itd
|
Natriletno kolobarjenje s praho Slovenia
Na prahi v Natriletnem kolobarjenju se besede odpočijejo. Na njih se pase glasba.
Contact Natriletno kolobarjenje s praho
Streaming and Download help
Natriletno kolobarjenje s praho recommends:
If you like Natriletno kolobarjenje s praho, you may also like: